Betonski robniki so izdelani skladno s standardom SIST EN 1340in SIST EN 1340/AC. Namenjeni so ločevanju, razmejevanju (tako fizičnemu kot vizualnemu), zagrajevanju tlakovanih površin ali drugih površinskih oblog.
Vgradnja robnikov
Robnike vgrajujemo v podložni beton, debelina nosilne podkonstrukcije mora biti določena s strani projektanta. Vgrajujemo jih z minimalnim razmakom 10 mm. Robniki s peresom/ utorom so izjema, polagajo se s 5 mm razmakom in se ne fugirajo.
Izravnava med robniki se izvede na zgornji površini. Robnike se vsaj do ⅓ višine bočno obbetonira in vertikalno uravna.
Na koncu se izvede fugiranje robnikov (ne velja za robnike s peresom/utorom), ki naj ne sega čisto do vrha robnika, ampak 10 mm pod robom (zaradi statičnih in dinamičnih obremenitev). Po končanem betoniranju priporočamo izvajanje nege – pokritje robnikov s folijo (zaradi zaščite pred prehitrim izsuševanjem vgrajenega betona). Lite cestne robnike izjemoma vgrajujemo v »zvrnjenem« položaju. Pri takšni izvedbi moramo biti še posebej previdni, da zagotovimo ustrezno nosilno podlago (ki jo določi projektant) in fleksibilen stik.
Navodilo za vzdrževanje betonskih robnikov
Betonski robniki so proizvod iz naravnih materialov in se med uporabo tako tudi obnašajo. Na onesnaženje se beton naravno odzove, v večini primerov pa se po naravni poti onesnaženje tudi razgradi. Betonski robniki ustrezajo veljavnemu standardu SIST EN 1340 in SIST EN 1340/AC. Odporni so na zmrzal in soli, vendar boste s soljenjem skrajšali življenjsko dobo izdelka. Prav tako ni primerno, da na robnikih deponirate večje kupe spluženega
soljenega snega.